SRČNA GLISTA PRI PSU

V tokratnem sestavku si bomo pogledali srčno glisto iz malo drugačne perspektive. Medtem ko večina prispevkov na to temo vzbuja močan strah in zaskrbljenost, bom sama poskusila to vsaj malo omiliti. Namreč nič ni narobe, če se »nevarnosti« zavedamo, ni pa dobro, da v nas sproža čustva, ki nas hromijo. Poleg tega se naš pogled ob močnem strahu zoža in razmišljamo pristransko. Torej poglejmo strahu v oči in poskusimo razbiti katerega od zakoreninjenih mitov o srčni glisti.

Razvojni krog srčne gliste

Pri nas je trenutno panika predvsem v obalnem delu. Po poročanju tamkajšnjih veterinarjev je bilo pred možnostjo uporabe kemične zaščite veliko primerov okuženih kužkov, sedaj pa naj bi bilo tega manj. Vendar kakšno zaščito sploh nudi kemična zaščita? Vsekakor ne preprečuje možnost okužbe, kar pomeni, da pes kljub zaščiti dobi srčno glisto. Vpliva pa zaščita na razvojne oblike tega parazita, ki jih pokonča. Je pa možnost okužbe v bistvu veliko manjša, kot nas radi strašijo, saj mora biti hkrati prisotnih več faktorjev. Za začetek je to že primerno podnebje in primerna temperatura, ki traja ravno dovolj časa. V komarju je za razvoj primerne oblike parazita, ki lahko vstopi v psa potrebno obdobje 1 meseca s konstantno temperaturo nad 18°C. Znotraj tega meseca pa morata biti dva tedna s temperaturo nad 27°C. Poleg primerne temperature je potrebna tudi primerna vlažnost in pa stoječa voda. Komar oziroma samica komarja mora biti prave vrste, da se v njej lahko odvije razvoj srčne gliste. Takšna samica komarja mora najprej pičiti psa, ki je že okužen s srčno glisto in sicer z odraslimi paraziti, ki so se že razmnoževali, saj v komarja lahko vstopi le prva razvojna stopnja (L1). Ob primernih podnebnih razmerah se v komarju razvije razvojna stopnja L3, ki lahko vstopi v psa. L3 v koži psa potrebuje 3-4 mesece in spet primerne razmere, da se razvije v L5, ki lahko vstopi v kri. Ob vstopu v kri se pri zdravem kužku odzove imunski sistem in L5 nimajo veliko možnosti za razvoj v odraslo obliko. Če pa že, se odrasla samec in samica tega parazita parita in nastanejo L1. Življenje L1 je odvisno od komarja in če psa v tem času ne piči komar, L1 odmrejo. Odrasli paraziti v tem primeru še nekaj let lahko živijo znotraj psa, potem pa tudi sami poginejo. Tako je potrebno res veliko dejavnikov, da steče razvoj in tale naš parazit vsekakor nima lahke naloge.

Močan imunski sistem je ključen

Naši kužki torej le niso povsem odvisni od kemične zaščite, saj jih je narava opremila z močnim imunskim sistemom, ki uniči razvojne oblike parazita, ko le-te potujejo po krvi. Veterinar Martin Goldstein v svoji knjigi »The Nature of Animal Healing« pravi, da je pojavnost srčne gliste manjša v primerjavi s toksičnostjo kemične zaščite proti tej bolezni in nadaljuje »Zelo nizek je odstotek živali, ki zaradi okužbe s srčno glisto dejansko tudi poginejo«. Srčnim glistam, tako kot ostalim parazitom, namreč ni v interesu, da njihov gostitelj umre, saj bi potem ostali brez možnosti razvoja. Nekatere živali v naravi celo življenje preživijo s srčno glisto brez kakršnihkoli posledic. Povsem drugo pa so šibke živali. V njih se, zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, paraziti lahko prekomerno razmnožijo in povzročijo smrt gostitelja. Tako pač deluje naravna selekcija, kjer preživijo le najmočnejši. Holistični veterinar Dr. Jeff Levy je o bolezni lepo povedal: »Ni srčna glista povzročila bolezni, ampak so tukaj pomembni drugi dejavniki, ki so poškodovali zdravje psa do te mere, da ne zmore več kompenzirati sicer sprejemljivo količino parazitov.« In kateri so ti dejavniki? Na prvem mestu vsekakor mrtva hrana v obliki briketov, potem pa so tu še cepljenja in antibiotiki. Vsi trije okrnijo delovanje imunskega sistema, ki z leti tako postaja vedno šibkejši. Potem pa so tu še kemične zaščite proti zunanjim zajedavcem kot so klopi in bolhe in tablete proti glistam. Če se pridno držimo navodil veterinarjev, gliste zatiramo večkrat na leto, klope in bolhe pa več kot polovico leta in sicer skozi celo življenje psa. S tem v organizem psa vnašamo velike količine kemičnih sredstev, ki jih jetra in ledvica težko sproti izločajo. Stvari se začnejo nalagati, jetra in ledvica pa zaradi poškodb vedno slabše delujejo. Da je malha polna, dodamo še kemično zaščito za srčno glisto.

Hrana in gibanje za zdravje

Bistveno pri celostnem preprečevanju in zdravljenju okužbe s srčno glisto je torej zdrav pes z močnim imunskim sistemom. Tu nastopimo mi, lastniki kužkov, ki moramo za to poskrbeti. Prava, živa hrana je vsekakor osnova, temu pa nujno sledi tudi zadosti gibanja. Gibanje poskrbi za zdravo srce in ožilje, hkrati pa požene limfo, ki pospešeno odvaja morebitne naložene strupe iz organizma. Tudi če imate pasmo psa, ki dan najraje preživi na kavču, sprehod enkrat okrog bloka vsekakor ne zadostuje. Volkovi v naravi dnevno prehodijo tudi po več deset kilometrov in to prispeva velik delež k njihovi vitalnosti.

Za zdravje srca in ožilja poskrbijo številne zdravilne rastline. Na tem seznamu najdemo glog, črno kumino, malo kislico in hmelj. Omenja se tudi izvleček jedrc marelic in grozdnih pešk. Kot prehranski dodatek je dobrodošel koencim Q10, ki pospeši metabolizem v srčni mišici in posledično pomaga pri razstrupljanju organizma. Za pospešitev cirkulacije sta uporabna tudi čili in česen. Seveda je pri uporabi zdravilnih rastlin potrebna previdnost. Njihovo optimalno delovanje je v nizkih koncentracijah, ki pa so različne od rastline do rastline. Če rastlin ne poznamo oziroma nismo vešči njihove uporabe, eksperimentiranje na psu lahko postane skrajno nevarno. Čeprav gre za naravne produkte, to še ne pomeni, da z njimi ne moremo škodovati. V tem primeru se je veliko boljše poslužiti preparatov, ki obstajajo na trgu in za katere lahko upamo, da so preverjeni. Seveda tudi v tem primeru svetujem, da se preparat bioresonančno potestira, da vidimo, če sploh ustreza kužku in če ima le-ta od njega koristi.

Odstranjevanje parazitov s pomočjo Narave

Poleg skrbi za srce in ožilje pri srčni glisti pridejo v poštev tudi različni programi za odstranjevanje parazitov iz organizma s pomočjo zeliščnih pripravkov. Tu nastopijo druge rastline in sicer pelin, nageljnove žbice, vinska rutica, črni oreh, krvomočnica in česen. V tujini je na trgu kar nekaj preparatov, ki vsebujejo mešanico teh zelišč. Preparate se jemlje v kombinaciji z bromelainom, to je encimom iz ananasa, ki poskrbi za razgradnjo odmrlih parazitov. Na forumih je moč prebrati navdušena pričevanja lastnikov psov, okuženih s srčno glisto. Ti so se ob dajanju preparata na lastne oči prepričali, da so se mrtve gliste odstranile iz organizma. Sama žal nimam izkušenj, da bi to lahko komentirala, je pa vsekakor vredno poskusa. Vendar ponovno pozor in sicer predvsem pri pelinu. Pelina ne dajemo epileptikom, ob motnjah delovanja ledvic in jeter ter brejim in psičkam z mladiči. Poleg tega močni tanini v pelinu in črnem orehu lahko izzovejo bruhanje in drisko, tako da preparate za čiščenje parazitov vedno dajajmo samo zdravim psom.

Pri naravnih postopkih zdravljenja in preventive si lahko pomagamo tudi s homeopatijo. Obstaja nozoda srčne gliste in seveda tudi druga homeopatska zdravila, ki jih veterinar homeopat predpiše glede na anamnezo. Na tem mestu je sigurno še kaj, kar ni zajeto v mojem prispevku. Možnosti zdravljenja z Naravo je vedno na pretek, le poiskati jih je potrebno in preizkusiti. Seveda pa verjamem, da so med vami, ki berete tele vrstice, tudi takšni, ki imate za seboj grozljivo izkušnjo s srčno glisto in vam zato niti na kraj pameti ne pade, da bi poizkušali z naravnimi zadevami. (Če vam ni odveč pisanje o svoji izkušnji, bi vas lepo prosila, da to izkušnjo delite z menoj in mi pišete)

Naj bo uporaba kemičnih preparatov čim bolj varna

Uporaba kemičnih preparatov je lahko tudi varnejša. Poglejmo si kako.

V prvi vrsti poskrbite za zdravega kužka z dobro delujočimi jetri in ledvicami.

Glede na temperature v obalnih območjih si preračunajte, kdaj je »obdobje srčne gliste« in preparat res uporabljajte samo v tistem času. Uporabite najnižjo količino, ki še nudi zadostno zaščito in sicer v intervalih šest (in ne štirih) tednov tekom sezone komarjev.

Še boljše je testiranje kužka na 3-4 mesece in uporaba preparata šele v primeru okuženosti in ne kar na slepo.

Ne uporabljajte sredstev, ki pokrijejo vse parazite! Vsakomesečno odstranjevanje parazitov, ki jih pes nima, je le še dodatna obremenitev za organizem. Istočasno kot tretirate srčno glisto ne uporabljajte preparatov proti klopom in bolham.

Po koncu sezone psu privoščite bioresonančno terapijo razstrupljanja jeter ob pomoči podpore s pegastim badljem ali kakšnim podobno delujočim pripravkom.

Uporaba preparata proti srčni glisti naj bo vedno varna. S pretirano uporabo ne škodite le organizmu psa, ampak na dolgi rok povzročate tudi vse večjo odpornost srčne gliste na te preparate. Kar poglejte kaj smo povzročili s pretirano uporabo antibiotikov. Bakterije so postale na nekatere izmed njih odporne in jih zato ne moremo več uporabljati. Žal se podobna zgodba obeta oziroma se že dogaja tudi pri preparatih za zatiranje parazitov pri psih. Zakaj torej ne bi bili odgovorni lastniki in skupaj poskrbeli za zdravje tako našega kot tudi vseh drugih kužkov.

Literatura

Objavljeno na: Zdravahranazapse.si