Prihaja jesen in ker vročina počasi popušča, bodo dnevi postali idealni za dolge sprehode z našimi kužki. Več gibanja zunaj pa prinese tudi več tveganja za razne poškodbe. Ko kužki razposajeno tekajo po gozdu in preskakujejo razne ovire, je nesreča lahko hitro tu. Vendar nesreča tudi doma ne počiva in lahko prizadane kateregakoli hišnega ljubljenčka. Jim bomo takrat znali pomagati in oskrbeti rano? Že prve pomoči za ljudi se tisti, ki smo delali vozniški izpit že dolgo nazaj, bolj medlo spomnimo. Redki pa so, ki to znanje redno obnavljajo. Je pa znanje prve pomoči zlata vredno, ko pride do nesreče in takrat znamo pravilno ukrepati. Ne samo da s tem zmanjšamo posledice poškodbe, ampak lahko rešimo življenje.
Pet ključnih stvari
Pri prvi pomoči je dobro vnaprej poznati pet ključnih stvari:
- številko veterinarja oziroma klinike za nujne primere, v primeru da se nezgoda dogodi za vikend,
- dobro preučiti pot do te klinike, saj bomo ob nesreči močno pretreseni in zato manj sposobni takrat iskati najkrajšo pot,
- se naučiti izvajati oživljanje,
- se naučiti ustaviti krvavitev,
- se naučiti kako natakniti nagobčnik, saj vsaka žival, ki trpi bolečine ali ji bomo z nekim manevrom povzročili bolečino, lahko ugrizne – če nimamo pri roki nagobčnika, lahko uporabimo kakršenkoli kos blaga, ki ga ovijemo od zgoraj okrog gobca, da stisnemo obe čeljusti skupaj, spodaj prekrižamo in zavežemo za uhlji.
Kako ravnati ob krvavitvi
V primeru poškodbe je skoraj vedno prisotna tudi krvavitev. Če gre za večjo krvavitev, je ključnega pomena, da izgubo krvi ustavimo in s tem preprečimo, da bi žival padla v šok. Krvavitve delimo na zunanje, to so tiste, ki jih lahko vidimo in notranje. Notranjih krvavitev ponavadi ne vidimo, so pa določeni znaki, ki na njih nakazujejo in sicer: krvavitve iz smrčka, gobca, analne odprtine, izkašljevanje krvi, kri v urinu, blede dlesni, izguba zavesti, šibek in pospešen pulz. Pri notranjih krvavitvah je problem ta, da ker ne vidimo krvavitve, je tudi ne moremo ustaviti. Čim prejšnji transport do veterinarja je zato nujen, mi pa medtem poskrbimo za toplo in mirno okolje. Sploh pri psih je obvezna uporaba nagobčnika preden se lotimo nudenja prve pomoči.. Pri zunanji krvavitvi najprej poiščemo mesto krvavitve. Vzamemo čisto debelo gazo, ki jo pritisnemo na rano in držimo minimalno 3 minute, da nastane strdek in se ustavi krvavitev. Po 3 minutah preverimo rano in nadaljujemo s pritiskom, če še vedno krvavi. Ob močni krvavitvi na okončini uporabimo elastičen povoj ali gazo, ki ga močno povijemo okrog okončine nad rano. Dodatno na rano pritisnemo s povojem. Prevezo popustimo za 20 sekund vsakih 15-20 minut, kar je pomembno, ker sicer lahko zaradi močnega prevezovanja pride do odmrtja okončine. Ob močnih zunanjih krvavitvah je, tako kot pri notranjih, hiter obisk veterinarja nujen, saj sicer lahko žival izkrvavi.
Zlomi kosti
Pri poškodbah so precej pogosti tudi zlomi kosti. Preden se lotimo nudenja prve pomoči spet najprej nataknemo nagobčnik. Žival nežno položimo na ravno podlago, ki ji nudi podporo. Na zlomljen predel lahko namestimo opornico, vendar če nismo sigurni, se tega raje ne lotimo, ker napačno nameščena opornica naredi več škode kot koristi. Pri zlomu je žival najboljše na improviziranih nosilih čim prej odpeljati k veterinarju. Nosila so v tem primeru ključna, saj s tem omogočimo popolno mirovanje živali in s tem zmanjšamo možnosti za poslabšanje stanja zloma. Za transport uporabite nosila v obliki trdne plošče ali deske, lahko pa uporabite tudi preprogo ali odejo in žival povijete kot culico. Če je možno, poskrbimo da nosila ne pritiskajo na poškodbo ali prsni koš. V ta namen lahko prej okrog poškodbe ovijemo odejo.
Šok
Obsežna poškodba ali krvavitev, pa tudi močan strah lahko kaj hitro vodijo v šok. Simptomi šoka so: šibek pulz, plitvo dihanje, nemir in omotičen pogled. Če to opazimo, žival umirimo in poskrbimo za topel in miren prostor. Kot posledica šoka, živali lahko izgubijo zavest. V tem primeru žival namestimo v položaj, ko je glava v nivoju trupa. S tem sprostimo dihalne poti in zmanjšamo možnosti zadušitve. Ob šoku žival v čim krajšem času transportiramo do veterinarja.
Oživljanje živali
Kaj pa v primeru, da žival ne diha ali ni zaznati bitja srca? Takrat je potrebno čim prej začeti z oživljanjem, saj življenje naše živali visi na nitki. V bistvu ob vsaki poškodbi najprej preverimo vitalne znake. Dihanje preverimo tako, da damo roko ali lice k smrčku in smo pozorni, če čutimo izdihan zrak. Poleg tega gledamo dviganje in spuščanje prsnega koša. Srčni utrip preverimo na stegenski arteriji, ki jo najdemo z notranje strani stegna. Nanjo nežno pritisnemo malo pod mestom, kjer se zadnja okončina združi s trupom. Srčni utrip lahko preverimo tudi direktno na srcu, ki ga najdemo na levi strani prsnega koša, pod levo sprednjo okončino. Ključno pri postopku oživljanja je da ostanemo kar se da mirni in zato bolj osredotočeni na dajanje pomoči. Če je možno, naj nekdo drug pokliče veterinarja, medtem ko se mi takoj lotimo oživljanja. Oživljanje ponavljamo do pojava vitalnih znakov (bitja srca in dihanja) oziroma do prihoda k veterinarju.
Ko ugotovimo, da žival ne diha, najprej sprostimo dihalne poti. Živali odpremo gobec, jo nežno primemo za jezik in ga izvlečemo. Pogledamo v žrelo in preverimo, če slučajno kak tujek blokira pot. Če je dihalna pot prosta, z obema rokama primemo za gobček, ki ga zapremo. Hkrati iztegnemo vrat, da je konica smrčka v ravni liniji s hrbtenico. Z odprtimi usti pokrijemo smrček in pihnemo, da vidimo dvig prsnega koša. Tako nadaljujemo z enim vpihom na 4-5 sekund. Če poleg izostanka dihanja, ne čutimo srčnega utripa, umetno dihanje izvajamo vzporedno z masažo srca. Z masažo srca nikoli ne začnemo, če prej nismo sprostili dihalne poti in pričeli z umetnim dihanjem. Kot smo že rekli, je srce locirano na spodnji polovici prsnega koša na levi strani in sicer takoj za komolcem sprednje leve okončine. Žival položimo na desni bok, na ravno podlago, mi pa se kleče namestimo za njegov hrbet. Roki položimo na prsnico, eno na drugo. Dlani so iztegnjene, roke ravne in pravokotno na srce. Prepogib naj bo v pasu, tako da ohranimo ravno hrbtenico. Pritisk navzdol naj zajema eno tretjino do eno polovico širine prsnega koša. Pri večjih psih uporabimo večjo silo, pri manjših pa sorazmerno manjšo. Pri mačkah in drugih manjših živalih z roko objamemo spodnji del prsnega koša na mestu srca, tako da imamo palec na eni strani in ostale prste na drugi strani ter nežno stiskamo. Pritiske izvajamo v ritmu pesmi “Stayin’ alive…”. Na vsakih 30 pritiskov sledita 2 vpiha. V primeru, da žival ne diha, prisoten pa je utrip srca, dajemo samo umetno dihanje, brez masaže srca.
Tujek v grlu
Poleg poškodb, so sploh pri psih pogoste zadušitve. Ti namreč neizmerno radi žvečijo stvari, kakšna kost ali igračka pa se kaj hitro lahko kam zatakneta. Simptomi davljenja so: težko dihanje, ki se pojavi nenadoma, pretirano opletanje s tačko okrog gobca, zvoki davljenja med dihanjem ali kašljanjem, lahko tudi modro obravana sluznica gobčka in jezik. Žival je v paniki, zato velja posebna previdnost, saj je tveganje za ugriz veliko. V primeru, da žival lahko diha, je najboljše da jo umirimo in čim prej odpeljemo do veterinarja. Sicer pa previdno odpremo gobec in preverimo, če je tujek viden. Če ga vidimo, izvlečemo jezik in tujek poskusimo odstraniti z rokami ali ga vsaj premakniti, da sam izpade. Obstaja nevarnost, da tujek potisnemo navzdol po grlu, zato imejmo to v mislih. V primeru tujka, ki je težje odstranljiv, ne igubljajmo časa, ampak raje čim prej pojdimo do veterinarja. Lahko pa poskusimo s Heimlichovim prijemom. Tega izvedemo tako, da hrbet živali naslonimo na svoj prsni koš. Z rokama oblikujemo pest in jo namestimo za zadnjimi rebri, na sredino trebuha živali. S tako postavljeno pestjo petkrat močno pritisnemo navzgor pod rebra živali. S tem manevrom poskušamo iztisniti zrak iz pljuč in s tem posledično tujek. To lahko ponavljamo vse do veterinarja. Če Heimlichov prijem ne zaleže, žival damo v sedeči ali stoječi položaj in z dlanjo s kratkim a močnim sunkom udarimo po hrbtu med lopaticama. V primeru, da je pes nezavesten ali pretežak za nas, ga poležemo na desni bok. Pokleknemo med njegove okončine, damo eno roko na drugo in ju namestimo na trebuh takoj za prsnim košem oziroma zadnjimi rebri. Izvedemo pet pritiskov pod rebra. Lahko tudi z dlanjo udarimo 3-4 krat po prsnem košu. Če je tujek še vedno zagozden, primemo žival za trebuh, pred boki in jo dvignemo in spustimo, z glavo obrnjeno navzdol. Če je za nas to pretežko, ga dvignemo za zadnji dve okončini in dvigujemo vse dokler niso boki višje od glave živali. Pri živalih, ki izgubijo zavest, smo pozorni na vitalne znake in če jih ni, se takoj lotimo oživljanja. Umetno dihanje in sunke za iztisk tujka lahko kombiniramo in sicer na vsakih pet vpihov, izvedemo pet sunkov.
Prva pomoč je vsekakor obsežno poglavje in danes smo si pogledali le en delček znanja. Je pa to sigurno najpomembnejši del in če ga boste osvojili, boste dobro pripravljeni v primeru nesreče.
Objavljeno na: Bodieko.si