Kuža na verandi

PROFIL KUŽKA, KI PRIDE K MENI NA BIORESONANCO

Zadnje pol leta sem pridno vnašala podatke o kužkih, ki hodijo k meni in nastala je zanimiva statistična slika. Podatki so zbrani od 111 kužkov, tako da je statistični vzorec dovolj velik, da lahko naredim smiselne zaključke. Sedaj recimo vem, da je tretjina vseh kužkov, ki pridejo na bioresonanco starih 1 leto ali manj. Več kot tretjina vseh psičk, ki pridejo k meni pa ima ali je imela težave z navidezno brejostjo. V nadaljevanju še ostali zanimivi izvlečki.

Večina psov, ki pride na bioresonanco je mlajših od enega leta

Vedno sem se spraševala ali me obišče več kužkov ali psičk, pa tega nikoli nisem mogla oceniti. S statistično obdelavo sedaj vem, da je samcev malce več v primerjavi s samicami in sicer 56%. Presenetila pa me je starost. Kar tretjina je mladičkov! Veliko sem razmišljala, zakaj temu tako, ampak je odgovor nekako na dlani. Menjava okolja, v večini tudi menjava hrane, vsa cepljenja in (pre)pogosto dajanje tablet proti notranjim zajedavcem očitno pusti svoje posledice. En del pa verjetno doprinese tudi pasja mamica, ki je imela mladiče, čeprav ni bila povsem v formi in se vse njene šibkosti lahko prenesejo naprej na potomce.

Največ težav s kožo

In kaj pesti vse te kužke, ki pridejo na bioresonanco? Polovica jih ima težave s kožo, tretjina s prebavo. Na tretjem mestu so težave z očmi, kar nisem pričakovala. Očitno še eno področje, ki je precej šibko pri kužkih in potrebuje našo pozornost in podporo. Za očmi sledijo ušesa in nato še želodec. To so izpostavljena področja, ki jih lastniki pač vidijo, ko/če so simptomi in zato tudi opazijo.

So pa tudi težave, ki ostajajo našim očem skrite, pa se izražajo skozi druga področja. Eno takšnih so recimo hormoni. Ti vplivajo na delovanje različnih organov in zato težje povezujemo določeno simptomatiko prav s hormoni. Opažam pa, skozi rezultate bioresonančnega testiranja, da gre prav tako za zelo pomembno področje, kjer imajo psi pogosto težave. Še eno takšno področje, ki je v zadnjem času v vzponu, so težave z živčevjem, ampak o tem več v naslednjem prispevku, kjer bom obdelala rezultate bioresonančnega testiranja.

Kakšno zaščito proti glistam in klopom uporabljajo?

Poglejmo si, kakšno zaščito uporabljajo lastniki psov, ki pridejo na bioresonanco, proti zunanjim in notranjim zajedavcem in kako pogosto jo uporabljajo. 26% jih daje tablete proti glistam na 3 mesece. Ti lahko rečemo, da pridno ubogajo svojega veterinarja, ker (če sem prav seznanjena), je takšna trenutna doktrina. 18% jih da tableto proti glistam 1x na leto, ob cepljenju (takšna je bila doktrina včasih, ko se je k veterinarju hodilo večinoma samo na cepljenje). 15% jih sploh ne uporablja kemičnih sredstev proti glistam, 12% pa te tablete daje vsak mesec. Precej pestra slika, ampak bi rekla, da precej pričakovana.

V primeru klopov, je 75% takšnih lastnikov, ki uporabljajo zaščito (kemično ali naravno) samo v sezoni. Kar me skrbi pa je 10% takšnih, ki kemično zaščito uporabljajo preko celega leta. Moja skrb je še toliko večja, če gre v tem primeru celoletne uporabe za tablete proti klopom. Tablete, ki pokrijejo vse možne zunanje in notranje zajedavce so namreč postale pravi hit v zadnjih letih. Tovrstno zaščito namreč uporablja kar 37% vseh lastnikov psov, ki pridejo na bioresonanco!

Kako močna so ta zdravila in kakšne posledice lahko pustijo (sploh ob celoletni uporabi!) ni tema tega prispevka. Veliko informacij je dostopnih na spletu, debate o tem, pa so deležni tudi vsi, ki pridejo k meni na bioresonanco. 😊 Izmed ostalih zaščit proti klopom si sledijo po pogostosti uporabe ampule s 33%, ovratnice z 23% in eterična olja z 20%. Kar nekaj lastnikov tudi kombinira različne oblike zaščit, zato se procenti v stotinskem deležu ne ujemajo.

Kakšno hrano jedo kužki, ki pridejo na bioresonanco?

Kako je s hrano? Prevladujejo briketi, ki jih uporablja za hranjenje svojega kužka kar 60% vseh lastnikov. Uporaba peletov, je v primerjavi z briketi, nizka, 20%. Visok je tudi delež kuhane hrane, 46%, medtem ko je delež prehranjevanja s surovim mesom 30%. 22% jih uporablja tudi konzerve. Spet pozor glede na deleže, ker veliko lastnikov kombinira različne oblike hrane, kar je po mojem mnenju tudi dobro, da je prisotna raznolikost.

Kar je mene osebno presenetilo, je visok delež kuhane hrane. Skoraj polovica vseh lastnikov psov, redno ali občasno kuha za svojega kužka. Kakor opazujem, se mi zdi, da se je v slovenskem prostoru bolj prijela ideja kuhane kot surove hrane. Delno, ker to izvira še iz časov, ko ni bilo briket in so takrat bili psi hranjeni z ostanki iz mize, delno pa tudi zato, ker ima še vedno dosti lastnikov psov zadržke do hranjenja s surovim mesom.

Kakšna pa je njihova prebava?

Kar se tiče prebave ima (ali je imelo) kar 42% kužkov, ki pridejo na bioresonanco, težave s prebavo. V 30% je to mehko blato, v 12% pa driska ali sluz. Težave niti niso nujno konstantne. Pri veliki večini se izmenjujejo obdobja lepega kakca in težav. Zanimiv mi je podatek, kolikokrat na dan gredo kužki na veliko potrebo. Največ, 45%, jih gre dvakrat na dan, medtem ko jih gre četrtina (25%) enkrat na dan. Dobra četrtina je tudi takšnih, ki gredo večkrat na dan. V 20% trikrat na dan in v 8% več kot trikrat na dan.

Okrog teh številk bi se sicer dalo veliko diskutirati. Hitrost prebave je namreč odvisna tudi od količine gibanja, tako da bi bili procenti bolj relevantni, če bi hkrati upoštevala še količino in način gibanja. Kljub temu lahko potegnem nek grob zaključek, da imamo kar nekaj hiperaktivcev, ki veliko kakajo. 😊 Sicer kar se tiče oblik gibanja naših kužkov je sprehod najpogostejši – kar 97% vseh kužkov, ki pridejo k meni hodi na redne sprehode. 28% jih ima gibanje skozi igro, 21% jih hodi redno v pasjo šolo. 10% se jih lahko pohvali z ograjenim vrtom, kjer kužki prosto tekajo.

9% vseh kužkov, ki pridejo na bioresonanco se kopa vsaka dva tedna

Še eno zanimivo področje je pogostost kopanja kužkov. Največ, 25% svoje kužke kopa po potrebi. 18% se jih kopa vsak mesec, 9% celo na vsakih 14 dni. 10% se jih kopa na 3 mesece, 6% na dva meseca. 12% se jih kopa redko, 10% pa nikoli. Seveda je spet potrebno vzeti v obzir ostale pomembne faktorje – predvsem pasmo psa. Eni kužki se mesečno strižejo in takrat tudi kopajo. Je pa na mestu vprašanje, kako to kopanje vpliva na njihovo kožo? Še sploh, ker ima polovica vseh kužkov, ki pridejo na bioresonanco, težave s kožo.

Enako razmerje med kastriranimi/steriliziranimi in intaktnimi

Presenetilo me je razmerje med kastriranimi/steriliziranimi in intaktnimi. Skoraj polovica enih in drugih. Za odtenek več tistih, ki niso in sicer 52%. Nekako sem pričakovala, da bo več takšnih, ki so kastrirani oziroma sterilizirani, ker se mi zdi, da v Sloveniji še vedno prevladuje praksa, da se to naredi še pred prvo gonitvijo pri psičkah. Je tudi res, da nekateri lastniki imajo kužke za nadaljnjo vzrejo – samičk, ki so že imele mladičke, je bilo v moji študiji 10%. Trenutna doktrina se sicer počasi a zanesljivo pregiba v smer kasnejših sterilizacij/kastracij, da kužki prej spolno dozorijo. So pa potem tukaj druge težave. Navidezna brejost je prisotna pri kar 36% vseh nesteriliziranih psičk. 23% od teh jih ima takrat tudi mleko. V 10% se pojavi piometra in tumorji mlečne žleze, v 7% pa policistični jajčniki.

Visok delež težav z zobmi

Poglejmo si še težave z zobmi. Dobra tretjina kužkov, ki pridejo k meni nima težav z zobmi in prav tako jih ima dobra tretjina malo oblog. Slaba tretjina pa ima že precejšnje obloge na zobeh, posledično pa tudi vnetja in izpadle zobe. Če upoštevamo dejstvo, da je večina kužkov, ki pridejo do mene še mladičkov, je procent težav z zobmi zelo visok. Če bi upoštevala samo starejše kužke, bi bil ta procent verjetno še dvakrat višji. Da večino težav z zobmi povzroča nepravilna prehrana verjetno ni potrebno posebno poudarjati. Pri kužkih, ki se prehranjujejo s surovim mesom in redno žvečijo kosti, se težave z zobmi redko pojavljajo.

Kakšni so ti kužki v odnosu do drugih psov in ljudi?

Za na konec pa še malo socializacije oziroma odnosa do drugih psov in ljudi. 51% lastnikov je svoje kužke označilo, da so prijazni do drugih psov. 12% kužkov drugi psi sploh ne zanimajo in gredo na sprehodu mimo, kot da jih ni. 27% jih laja na druge pse in 10% jih je celo agresivnih. Do ljudi je procent prijaznih kužkov precej višji, 72%. 18% od teh 72% se jih hoče tudi božat pri drugih ljudeh. 10% jih je plašnih, 9% jih laja na ljudi, medtem ko se 2% psov obnaša že agresivno. 7% psov drugi ljudje sploh ne zanimajo.

Statistične obdelave sem se lotila predvsem zato, da zaobjamem skupino kužkov, ki pridejo k meni na bioresonano. Z združevanjem posameznih lastnosti v večjo skupino, sem dobila širši pogled na življenja teh kužkov. Slika o tem, kako lastniki skrbijo za kužke v teh časih je postala bolj jasna. Pokazala so se področja, ki kličejo po pozornosti in na katerih lahko s skupnimi močmi naredimo spremembe, ki bodo zvišale dobrobit naših kužkov.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.