Počasi v našo lepo deželico prihaja pomlad, ki bo v gozd in Naravo zvabila tudi take, ki so se pozimi raje držali tople peči. Kaj lepšega kot s kužkom raziskovati gozdne poti, se nadihati svežega zraka in za trenutek pozabiti na vse skrbi. To idilo pa lahko zmoti strah pred malimi gozdnimi pošastmi, ki po pričevanjih medijev in družbe na nas prežijo na vsakem koraku in za seboj lahko puščajo prava opustošenja. V gozd se tako odpravljamo s strahom, pa čeprav smo po navodilih veterinarja našega kužka redno oskrbovali s kemičnimi sredstvi, ki naj bi ga uspešno zavarovala pred temi zlobnimi bitjeci. Je naš strah upravičen? Nevarnost klopnih bolezni seveda obstaja, vendar je velika razlika, ali se tveganj zavedamo ali pa smo zaradi njih prestrašeni. Dejstvo je, da niso okuženi vsi klopi in da tudi ugriz okuženega klopa še ne povzroči bolezni. Velik del kužkov se namreč okuži, vendar sploh ne zboli! V tem prispevku bomo preverili zakaj nekateri kužki zbolijo in drugi ne in kako poskrbeti za preventivo na naraven način.
Vrste klopnih bolezni v Sloveniji – Borelioza najpogostejša
Klope uvrščamo med pršice. Poznamo jih več kot 800 različnih vrst in so razširjeni praktično po celem svetu. Nad 1500 nadmorske višine jih ni in tu smo praktično povsem varni pred njimi. Najpogosteje se nahajajo v visoki travi ali podrasti listnatega in mešanega gozda. Na mimoidoče prežijo na skrajnih koncih rastlin in s sprednjimi nogami štrlečimi v zrak. Na sprednjih nogah imajo namreč t.i. Hallerjev organ, ki zaznava vonj, temperaturo, gibanje in CO2 v izdihanem zraku. Preko zime mirujejo. Aktivni postanejo, ko temperatura zraka preko dneva doseže 7°C, temperatura zemlje pa 4°C. Njihov življenjski cikel traja dve do tri leta. V tem času gre skozi več faz razvoja (larva, nimfa, odrasli klop) in za vsako fazo razvoja potrebuje novega gostitelja. Kar se tiče prenosa klopnih bolezni je v Sloveniji in v Evropi najpomembnejši Ixodes ricinus. Od bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji pa so najpogostejše Borelioza, Anaplazmoza in Babezioza.
Klopi so najpogosteje okuženi z bakterijo Borrellio burgdorferi, ki povzroča bolezen Boreliozo. Ocenjuje se, da je okuženih nekje polovica vseh klopov v Sloveniji. Gre za zelo inteligentno bakterijo, ki se neprestano prilagaja na novo okolje, da preživi. Sposobna je spreminjanja svoje površine in s tem prelisiči imunski sistem in se izogne delovanju antibiotika. V prvi fazi se Borelije razmnožujejo na mestu ugriza klopa, v drugi fazi pa prodrejo v globlja tkiva kože, kar sproži vnetni odziv organizma. Lahko se pojavijo nespecifični znaki kot so neješčnost, utrujenost in vročina. Ob močnem imunskem sistemu Borelije nimajo možnosti prodora naprej in jih organizem navadno pokonča na tem mestu. Ob šibkem imunskem sistemu pa se Borelije nemoteno razmnožujejo in preko krvnega in limfnega obtoka potujejo do različnih organov in delov telesa. Najraje se naselijo na srcu, sklepih in živčevju. Pojavijo se bolezni srca, šepanja, živčne motnje in lahko tudi motnje delovanja ledvic, saj se preko njih izločajo številni imunski kompleksi. Ne glede na to, ali se bomo v tej fazi okužbe lotili z antibiotiki ali po naravni poti, se zna manjši del bakterij skriti v slabše prekrvavljenih delih in sicer brazgotinah, sklepih, koži in živčevju. Tu čakajo na ugodne razmere in čim pade odpornost imunskega sistema, ponovno udarijo. Bolezen tako postane kronična z obdobji izbruha in mirovanja.
Druga pogosta bolezen pri psih je Anaplazmoza, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Razmnožuje se v belih krvnih celicah v bezgavkah, vranici in jetrih. Zaradi uničenja trombocitov prihaja do slabokrvnosti in krvavitev. Nasploh so znaki bolezni precej nespecifični. Lahko so podobni tistim pri Boreliozi, poleg tega pa lahko pride še do povečanih jeter in vranice, spremenjenih levkocitih kot pri levkemiji, vnetju oči, edemu zadnjih nog, tudi bruhanja, driske in znakov obolenja dihal. Ob močnem imunskem sistemu se bolezen lahko preboli povsem brez ali pa s šibko izraženimi kliničnimi znaki. Če se bolezen ne preboli napreduje v kronično fazo z izbruhi ob vsakem padcu odpornosti.
Na tem mestu je dobro omeniti še Babeziozo, ki jo povzročata krvna parazita Babesia canis in Babesia gibsoni. Parazita se razmnožujeta v rdečih krvnih celicah in zato povzročita njihov razpad. Pojavi se slabokrvnost in z njo povezani klinični znaki kot je neješčnost, utrujenost, vročina, blede sluznice, povečane bezgavke in temno obarvan urin. Bolezen je možno preboleti brez očitnih znakov, medtem ko se predvsem pri starejših kužkih lahko pojavi tudi težja oblika bolezni z zlatenico, padcem krvnega tlaka, akutno odpovedjo ledvic, živčnimi znaki in motnjami dihanja. Tako kot pri vseh klopnih boleznih, se tudi pri tej ob kronični obliki menjavajo obdobja akutnega izbruha in mirovanja.
Po vsakem sprehodu je ključen pregled psa
V Sloveniji se pri psih najpogosteje pojavljata Borelioza in Anaplazmoza, medtem ko je Erlihioza redkejša. Velikokrat so klopi okuženi z več kot enim povzročiteljem bolezni in ob kombinirani okužbi so klinični znaki bolezni navadno močnejši. Pri vseh klopnih bolezni je potreben določen čas (24-48h), da se povzročitelj prenese iz klopa na psa. Pregled psa ob vsakem prihodu iz sprehoda je zato ključen. Če klopa pravočasno odstranimo, prenos povzročitelja ni možen in s tem preprečimo možnost okužbe. Pri odstranitvi klopa si pomagamo s posebnimi pincetami ali vilicami, ki jih lahko kupimo v vseh trgovinah za živali in pri veterinarju. Klopa primemo povsem pri glavi, kolikor bližje kože je mogoče in ga narahlo izvlečemo pravokotno navzgor. Pri tem uporabimo rokavice, da preprečimo okužbo nas samih. Odstranjenega klopa vržemo v straniščno školjko, ga potopimo v alkohol ali zažgemo.
Preventiva na naraven način
Diagnostika klopnih bolezni je precej nezanesljiva. Namreč ni povezave med količino protiteles in stopnjo okužbe, poleg tega tudi v krvi ne najdemo vedno povzročiteljev. Zdravljenje je vedno dolgotrajno in ne nujno uspešno, zato je veliko bolj pomembno poskrbeti za preventivo. Preventiva lahko bazira na kemičnih ali naravnih sredstvih. Kemična zaščitna sredstva naj bi bila sicer po mnenju stroke učinkovitejša, vendar neredko povzročajo stranske učinke. Poleg tega organizem dodatno obremenjujejo s strupenimi sestavinami in skozi leta njihove uporabe se je začela pojavljati določena stopnja odpornosti pri povzročiteljih klopnih bolezni. V svoji praksi srečujem paciente, kjer so lastniki redno skrbeli za kemično zaščito pred klopi, pa so kužki kljub temu zboleli za katero od klopnih bolezni. Na drugi strani tudi naravna preventiva ne nudi 100% zaščite, je pa sigurno varnejša in zato bolj prijazna do kužka. Gre pa pri naravni preventivi za zaščito od znotraj in od zunaj in zato vključuje več nivojev.
Preventiva od znotraj – močan imunski sistem
Na prvem mestu je sigurno močan imunski sistem. Skozi opise posameznih bolezni vam je verjetno postalo jasno, da zdrav imunski sitem povzročiteljem klopnih bolezni ne dovoljuje, da bi se razširili po organizmu, saj jih uspe zajeziti že na samem mestu vdora. Pri zdravih kužkih tako bolezen mine ne da mi sploh karkoli opazili. Za močan imunski sistem kužka pa lahko največ naredimo predvsem mi lastniki in sicer v prvi vrsti s pravo izbiro sveže mesne hrane. Procesirana hrana v obliki briketov, pa naj bo še tako premium in izbranih sestavin, je še vedno »mrtva« hrana in kot taka ne dviguje imunske odpornosti našega kužka. Poleg prave hrane je tudi gibanje ključnega pomena. Ob gibanju se pospeši prekrvavitev in odplavljanje odpadnih snovi preko limfe. Ob povečani prekrvavitvi imunske celice hitreje zaokrožijo po organizmu in odstranijo morebitne nezaželene goste. Poleg tega je gibanje kužkom v krvi in nekaj kar nujno potrebujejo. Ob rednem gibanju je naš kuža srečen in takšno pozitivno čustva samo dodatno pripomore k dvigu njegove imunske odpornosti. Ko govorimo o zdravem imunskem sistemu ne pozabimo na precepljenost in prekomerno uporabo antibiotikov. Obojega se poslužujmo samo v primerih, ko je to res nujno in zraven vedno poskrbimo, da temu sledi regeneracija črevesne flore s probiotiki in razstrupljanje organizma.
Preventiva od zunaj – naravna preventivna sredstva
Kaj pa naravna preventivna sredstva? Ponudba je res pestra in najboljše, da za svojega kužka izberemo takšno, ki mu bo najbolj ustrezala. Lahko uberemo dve poti. Ena je zaščita od znotraj, druga od zunaj. Pri zaščiti od znotraj je tako, da se je moramo lotiti že zgodaj, vsaj en mesec preden se začne sezona klopov. Uporabimo lahko česen, kokosovo maščobo, pivski kvas ali jabolčni kis. Pri česnu velja previdnost. Ne uporabljamo ga pri brejih in mladičkih mlajših od 6 mesecev. Poleg tega so možne interakcije z zdravili: kortikosteroidi, zdravila za srce, kemoterapevtiki, sredstva za redčenje krvi, inzulin, zdravila za zmanjševanje kislosti želodčnega soka, zdravila za visok krvni pritisk. V primeru, da vaš kuža jemlje katero od naštetih zdravil, se pred uporabo česna raje posvetujte s holističnim veterinarjem.
OSNOVA | PRIPRAVA |
| vodna | Na 100g osnove (jabolčni kis, hidrolat virginskega nepozebnika, destilirana voda) 40 kapljic eteričnega olja |
| oljna | Na 2 jedilni žlici osnove (jojobino, mandljevo, kokosovo) 20 kapljic eteričnega olja |
Za zaščito od zunaj so na razpolago eterična olja in drugi pripravki iz zdravilnih zelišč. Na spletu je moč najti veliko število receptov po katerih si lahko sami doma pripravite svoj repelent ali pa že narejenega kupite v trgovini. Kot posebno učinkovito se omenja eterično olje geranije, sledijo pa piment, kumina, sivka, evkaliptus, rožmarin, cimet, cedra, limonska trava, citronka, bazilika, citrusi in še kakšno bi se našlo. Eterična olja lahko nanašate direktno, par kapljic na ovratnik psa, ali pa pripravite pršilke na vodni ali oljni osnovi. Preparate na vodni osnovi moramo pred uporabo vedno pretresti. Nasploh smo pri uporabi eteričnih olj pri živalih previdni. Za mačke ne pridejo v poštev, medtem ko moramo pri kužkih paziti, da sredstev ne nanašamo okrog oči in smrčka. Najboljša mesta so za obema lopaticama in na bazi repa. S količino ne pretiravamo, saj je voh pri kužkih zelo občutljiv in lahko pride do draženja. Raje nanašajmo minimalne količine in nanos obnavljajmo na vsako uro.
SREDSTVO | NAČIN DOZIRANJA |
| Česen | ¼ stroka na 10 kg psa na dan – svež česen stremo, počakamo 10-15 minut in vmešamo v hrano |
| Kokosova maščoba | 1 čajna žlička na 10 kg 2x na dan |
| Pivski kvas | 1 čajna žlička na dan, dodamo hrani |
| Jabolčni kis | 1 čajna žlička na 1L vode |
Preventiva od zunaj je sicer povsem na mestu, vendar kot samostojna metoda nikoli ne bo uspešna. Vsako zdravje in imunska odpornost se začne od znotraj in že v ranih letih življenja. Kot odgovorni lastniki poskrbimo za zdravje svojega kužka na vseh nivojih in on nam bo to hvaležno vračal z odpornostjo na vse tegobe, ki jih prinašajo bolezni sodobnega časa.
Objavljeno na: Bodieko.si