Driske pri psih so precej pogost pojav in sigurno se je že vsak lastnik kdaj srečal s to težavo. Nas pa ob tem nemalokrat pograbi panika, še sploh v primeru, da je driski primešana kri. Ali je driska pri psu nevarna, zakaj do nje prihaja in kako mu lahko pomagamo sami, si bomo ogledali v spodnjem prispevku.
Kakec je ogledalo zdravja črevesja
Veliko lastnikov psov, ki svojemu kosmatincu sami pripravljamo hrano, redno spremljamo njegov kakec. V očeh drugih lahko izpademo že praktično čudaški, ko si od blizu ogledujemo njegovo obliko in teksturo. Najbolj zagreti ga celo danemo na manjše kose, da preverimo morebitno prisotnost glist in njihovih jajčec. Namreč tako kot so oči ogledalo duše, je kakec ogledalo stanja črevesja. Lepo oblikovan in čvrst kakec je tisto kar nas razveseli. Takrat vemo, da naš kuža hrano, ki mu jo dajemo dobro prenaša in da njegovo črevo deluje tako kot mora. V primeru, da kakec redno spremljamo, hitro opazimo morebitna odstopanja. Medtem ko je ena skrajnost driska, je druga zaprtje. Ta se kaže tako, da se pes na vse kriplje trudi, pa nič ne iztisne ali pa ven spravi le manjšo količino zasušenega blata ovitega s sluzjo. Če se zaprtost pojavi potem, ko se je najedel kosti, gre lahko za povsem normalen proces. Kosti namreč kakec zelo izsušijo in zato zapirajo. Sama to ublažim tako, da obroku s kostmi vedno dodam kos surovih jeter in kakec je spet takšen kot mora biti.
Možni vzroki za pojav driske pri psu
Za pojavom driske se skriva cela paleta možnih vzrokov, med drugimi:
- vrsta hrane,
- alergija ali intoleranca,
- porušena črevesna flora,
- glivice oziroma drugi notranji paraziti (gliste, trakulje,…).
Tako kot so za zaprtje lahko vzrok kosti, tudi drisko lahko povzroča določena vrsta hrane. Jetra so že en tak primer in če jih psu damo naenkrat v večji količini se driski skoraj ne moremo izogniti. Podobno deluje večina notranjih organov (ledvica, vranica,…), zato jih psu vedno hranimo v manjši količini, le kot dopolnilo k obroku. Blato mehčajo tudi vsa mastna živila, kar v pasjem svetu pomeni mastno meso, obrezki maščobe, kostni mozeg, tudi razna rastlinska olja, če jih dodajamo. Kaj pa v primeru, da pes jé samo brikete in dobi drisko? Če smo brikete ravno menjali in preizkušamo nove, je driska lahko normalen pojav. Namreč organizem in predvsem črevesna flora se mora prilagoditi na novo hrano in to ponavadi traja par dni. Tako ob spremembi hrane nikar ne obupajmo že prvi dan, ko se pojavi driska. Mirno lahko nadaljujem s hranjenjem naslednje tri dni in opazujemo kakec. V tem času se naj bi črevesna flora že prilagodila in kakec počasi postajal vedno bolj kompakten. Če do tega ne pride, psu testirani briketi očitno ne pašejo in potrebno bo poiskati nove.
Intoleranca in alergija na določeno vrsto hrane
Da določena hrana psu ne paše, pomeni, da jo slabše prebavlja (intoleranca) ali pa mu celo sproži alergični odziv. Razlika med intoleranco in alergijo je precejšnja. Pri intoleranci imamo opraviti z nepopolno prebavo, kar pomeni, da del hrane ostane neprebavljen. Te večje molekule se ne morejo vsrkati v kri preko črevesne stene in zato zastajajo v lumnu črevesja. Tam se jih lotijo črevesne bakterije, prihaja do gnitja in vretja in posledične driske. Za razliko od intolerance je pri alergiji vključen tudi imunski sistem. Ta se pretirano odzove na neko snov, ki sicer pri zdravem organizmu ne bi sprožila takšne burne reakcije. To se lahko zgodi že v samem črevesju, kjer so prisotne številne celice imunskega sistema, ki budno spremljajo vsebino znotraj lumna. V primeru porušene črevesne flore, pa črevesna stena postane prepustnejša in v kri lahko zaidejo tudi večje molekule. Te za organizem predstavljajo tujek in sproži se alergijski odziv celotnega organizma. Alergeni v hrani za pse so zelo različni. Lahko so to žitarice, različne vrste mesa ali pa konzervansi, ojačevalci okusa in drugi dodatki v briketih. Da se boste povsem prepričali, kaj je tisto, kar pri vašem psu povzroča alergijo, je potrebno narediti teste. Vendar ponavadi niti to ni dovolj. Glede na primere iz moje prakse mi postaja vedno bolj jasno, da je alergija le posledica in da se pogosto zadaj skriva nek drug vzrok.
Porušena črevesna flora kot vzrok pojava driske
Eden takih je sigurno porušena črevesna flora. V pasjem organizmu, tako kot v človeškem najdemo številne koristne bakterije. Teh je največ v debelem črevesju. Medtem ko v tankem črevesu poteka kemična prebava s prebavnimi encimi, v debelem črevesu to nalogo prevzamejo bakterije. Tam pridno razgrajujejo predvsem slabše prebavljive snovi (vlaknine, kite, …) in večje molekule, ki se niso uspele razgraditi v tankem črevesju. Vrsta hrane, ki pride v debelo črevo, pomembno vpliva na to, katere bakterije se bodo množile. Pri ljudeh to potrjujejo številne znanstvene študije. Tako je razlika med vegetarijanci in pretežnimi mesojedci očitna. Razvijemo pač tisto vrsto bakterij, ki jih hranimo. Psi so po svoji anatomiji sicer še vedno mesojedci, so se pa v vseh teh stoletjih bivanja z nami prilagodili tudi na našo hrano. Prilagodili se niso oni, ampak njihove bakterije in pa seveda njihovi prebavni encimi. Kljub vsemu pa je bila do današnjih dni evolucija le prekratka in tako še vedno najboljše prebavljajo meso. Surova žita in surova zelenjava so za njih slabše prebavljiva in prepogosto pristanejo neprebavljena v debelem črevesju. Tam postanejo hrana za potencialno škodljive bakterije in rezultat je lahko driska z vnetjem. Zato moramo pri žitih in zelenjavi psu pomagati pri prebavi in sicer tako, da jih skuhamo in zmečkamo v pire, predvsem pa dodajamo v manjši količini. Brikete z visokim deležem žit prav zaradi tega toplo odsvetujem, še sploh, ker so žita briketom pogosto primešana v surovi obliki, kot žitna moka.
Na tem mestu je potrebno omeniti, da črevesno floro ne ruši samo nepravilna prehrana. Krivci za ta so tudi nekatera zdravila in stres. Po eni sami kuri z antibiotikom, je potrebno kar šest mesecev, da se v črevesju ponovno vzpostavi prvotno ravnovesje. Antibiotik ne uniči samo škodljivih bakterij, ampak tudi večji del koristnih, ki se morajo potem ponovno naseliti. Na drugi strani stres deluje tako, da naredi črevesno steno prepustnejšo za večje molekule, ki se izmuznejo v kri in lahko sprožijo alergijo oziroma druge motnje v delovanju imunskega sistema. Sicer bi na prvi pogled rekli, da psi pa že ne morejo biti v stresu, vendar lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da je tega vedno več. Že intenzivni treningi šolanja ali naporne pasje razstave zahtevajo svoj davek. Poleg tega pa nase vlečejo še vsa naša čustvena stanja in če smo v stresu mi, bo v stresu tudi naš kuža.
Glivice in gliste v črevesju
Ko enkrat porušena črevesna flora in imunski sistem ne delujeta več optimalno, so vrata odprta tudi za druge nezaželjene prebivalce črevesja. Ene takih so vsem dobro poznane glivice, ki samo budno čakajo in hitro izkoristijo vsako prosto mesto, ki se pojavi v črevesni steni. Po kuri z antibiotikom je takšnih prostih mest precej, zato je zelo pomembno, da jih zapolnimo s koristinimi bakterijami. Dajanje probiotikov, ko se pri kužku zaključi terapija z antibiotiki, je tako ne samo zelo koristno, ampak nujno potrebno. Podobno kot glivice, na prosta mesta prežijo tudi paraziti. Še sploh tisti, ki poleg črevesne vsebine za svoj razvoj potrebujejo tudi gostiteljevo kri. Takšni se prisesajo na črevesno steno in počasi srkajo kri, z njo pa tudi vse koristne snovi, ki so v njej raztopljene. Dokler so v črevesju kužka prisotni le posamezni paraziti, tega pogosto niti ne opazimo. Narava parazitov je namreč taka, da za svoj razvoj nujno potrebujejo gostitelja in zato jim niti ni v interesu, da bi ga tako ali drugače onesposobili. Povsem izčrpan gostitelj jim prav nič ne koristi, zato so se naučili z njim sobivati. Problem nastane, kadar je kužek že v osnovi bolj šibkega zdravstvenega stanja. Njegov imunski sistem in bakterije v črevesju ne zmorejo uravnavati števila notranjih parazitov in ti se začnejo prekomerno množiti. Takšno močnejšo okužbo hitro opazimo tudi lastniki, saj pes hujša kljub temu, da normalno jé, dlaka je žimasta in nesvetleča, pes je lahko slabokrven in pojavi se driska. V takšni driski ali slabše formiranem blatu pogosto opazimo parazite ali njihova jajčeca in takrat vemo, da je čas, da ukrepamo.
Kako ukrepati ob driski?
Najprej da vas malo pomirim, driska kot taka, skoraj nikoli ni razlog za preplah. Namreč večina drisk, če seveda ni v ozadju kakšna trdovratna infekcija, močna okužba s paraziti ali alergija, izveni sama od sebe v parih dneh. Dober pokazatelj, da ni razloga za skrb je ta, da je pes kljub driski še vedno ješč in živahen. Največkrat se ustrašimo, ko je driski primešana tudi kri, vendar je to lahko povsem normalen pojav, ki drisko spremlja. Namreč ko pride do nekega vnetja v črevesju, je pogosto poškodovana tudi črevesna sluznica ali pa zaradi močnega iztoka tekočega blata, ko se pes napne, popokajo kapilare v črevesni steni. S pojenjajem vnetja, se zacelijo tudi poškodbe in v parih dneh ne vidimo več krvi v blatu.
Dobra domača recepta za drisko sta razkuhana buča in seme indijskega trpotca. Oboje deluje tako, da naredi blato bolj kompaktno in omili drisko. Poleg tega je pomembno, da pes veliko pije, da nadomesti izgubljeno tekočino. Še boljše, da mu v vodo dodamo glino in mu na ta način pomagamo povrniti, z drisko izgubljene, minerale. Predvsem pa ga za čas driske hranimo z lahko prebavljivo in enostavno hrano. Najboljše ena vrsta mesa, medtem ko bi kombinacijo več vrst zelenjave in žit jaz raje v času dokler traja driska izpustila, da črevesju ne naložimo dodatnega dela s prebavo. Če psa hranimo s surovim mesom, ga v času driske na hitro pokuhamo, da uničimo večji del bakterij, ki bi sicer lahko dodatno otežile zdravljenje. Če se po treh dneh driska ne umiri in je še vedno enako tekoča in s primesjo krvi, pa je čas za obisk veterinarja. Ali se boste na tem mestu odločili za obisk klasičnega veterinarja ali “alternativca” (bioresonanca ali akupunktura sta recimo zelo uspešni metodi pri zdravljenju drisk) je povsem vaša izbira. Važno je, da v tej fazi rešitev poiščeta skupaj s strokovnjakom in da bo vaš kuža spet zadovoljen in s čvrstim kakcem.
VZROK POJAV DRISKE |
KAKO LOČIMO |
| hrana | psu smo dali večjo količino jeter ali mastne hrane |
| testiramo novo hrano oziroma brikete | |
| intoleranca | po hranjenju psa napenja, slišati je klokotanje v prebavilih |
| alergija | pojav srbečih mest (predvsem tačke, notranja stran stegen in pleč, po trebuščku, okrog zadnjične odprtine, okrog oči in smrčka), ki si jih lahko tako vneto praska, da odpade dlaka in se pojavijo rane |
| porušena črevesna flora | driska, ki nastopi po zdravljenju z antibiotiki |
| paraziti | V iztrebkih lahko vidimo gliste in njihova jajčeca |
Objavljeno na: Bodieko.si