Poplava ponudbe prehranskih dodatkov
Živimo v času, ko je na trgu na razpolago toliko čudežnih prehranskih in zeliščnih dodatkov, kot je vrst raka in še več. Sama poskušam slediti vsej ponudbi vendar se neredko zgodi, da me kateri od lastnikov psa ali mačka preseneti z novo čudežno formulo za katero še nisem slišala. Več glav več ve, ampak ob vsej poplavi je zmešnjava kaj hitro popolna. Kaj navsezadnje uporabiti, da bo res dobro delovalo pri našem kosmatem bolniku?
Ali črevesna stena lahko vsrka prehranski dodatek?
Gremo lepo po vrsti. V prispevku tukaj smo si pogledali, kako iz prehranskega in čustvenega vidika kar najbolje poskrbeti za našega psa ali mačko ob diagnozi rak. Namreč šele ko poskrbimo za ta dva ključna temelja, se lahko začnemo ozirati za prehranskimi dodatki. Vendar previdno. Vsi dodatki se najpogosteje dajejo peroralno, kar pomeni, da jih vstavimo v gobček ali zmešamo s hrano oziroma vodo. Tako morajo najprej prepotovati celotna prebavila, da pridejo do mesta, kjer lahko preidejo skozi steno črevesja in vstopijo v kri. To pa je tista kritična točka, ki odreja ali bosta naš pes oziroma mačka sploh imela kakšne koristi od zaužitega prehranskega dodatka. Namreč črevesna sluznica mora biti dobro delujoča, da lahko posrka koristne snovi in le te vstopijo v organizem. Črevesna sluznica sodobnih ljudi in živali, ki sobivajo z nami pa je žal vse prej kot dobro delujoča. Zaradi slabe prehrane, stresa, aditivov v živilih in številnih zdravil, je najprej na udaru črevesna sluznica. Namesto da bi skrbeli za koristne bakterije, ki tu prebivajo in predstavljajo zelo pomemben del zdravja, jim škodujemo. S tem hranimo in dajemo mesto za razrast slabih bakterij, ki se jim pridružijo še gliste in glivice. Prebava se upočasni in na stenah črevesja nastajajo obloge. Prihaja do vnetnih žarišč, ki še dodatno oslabijo že tako prizadeto črevesno steno. Površina za vsrkavanje koristnih snovi se drastično zmanjša in večina dobrih snovi se preprosto odpelje mimo in izloči z blatom.
Probiotiki in prebiotiki
Mogoče se na prvi pogled zdi kot znanstvena fantastika, vendar je žal črna realnost. Več kot polovica vseh psov, ki sem jih obravnavala v svoji praksi je imela znake porušene črevesne flore. Pri takšnih psih začeti na slepo s prehranskimi dodatki nima smisla, ker ne bodo imeli nobene koristi od tega. Najprej je potrebno črevo očistiti vseh nezaželjenih prebivalcev in jih naseliti s koristnimi. Tu nastopijo probiotiki in prebiotiki, ki so pogosto številka ena pri izbiri prehranskih dodatkov pri živalih z rakom. Probiotki so koristne bakterije, ki prebivajo v črevesju, medtem ko so prebiotiki hrana za njih. Ko je sluznica črevesja enkrat očiščena, lahko nanjo naselimo koristne bakterije, ki se bodo še raje prijele, če jih nahranimo. Ker pa so prebiotiki v bistvu kompleksni sladkorji, z njimi hranimo tudi slabe bakterije in glivice. Prav zato je res nujno prvo očistiti črevo in se šele nato poslužiti takega prehranskega dodatka.
Prebavni encimi
Ko že govorimo o črevesju, ne moremo mimo še enega pomembnega prehranskega dodatka, prebavnih encimov. V sveži hrani (pa naj bo rastlinskega ali živalskega izvora) so takšni encimi naravno prisotni. Zato tudi izraz živa hrana. Takšna hrana se brez problemov prebavi na manjše molekule, ki se potem lahko vsrkajo preko črevesne stene. V primeru procesirane hrane, pa teh encimov manjka in jih mora organizem proizvesti sam oziroma odvzeti drugje. Prebava procesirane hrane gre tako na škodo organizma, poleg tega pa se pogosto ne prebavi popolnoma in koristne snovi se posledično ne morejo vsrkati. Dodajanje prebavnih encimov v hrano pripomore k izboljšanju prebave in večjem vsrkavanju vitaminov in mineralov, ki nato pozitivno doprinesejo k delovanju sleherne celice organizma. Tako je bolje da namesto dodajanja multi vitaminskih in mineralnih mešanic raje poskrbite za naravno, svežo hrano in zdravo črevesje vašega kužka.
Vitamin C
Je pa ena izjema med vsemi vitamini in minerali, ki se je izkazala kot učinkovita pri številnih boleznih, med drugim tudi pri raku, in sicer vitamin C. Gre za antioksidant z bogato zgodovino v medicini. Včasih pač ni bilo vseh bajnih zdravil, zato pa so imeli vitamin C. Bolnikom so visoke koncentracije vbrizgavali intravenozno kar pomeni direktno v kri. V zadnjem času se zopet odkriva pomembna vloga tega vitamina. V bazah lahko najdemo na tisoče strokovnih študij, ki proučujejo njegov vpliv na rakave celice. Kako pa je s tem pri psih? Za razliko od ljudi so kužki zmožni sami proizvesti vitamin C in zato ne potrebujejo dodatnega vnosa s hrano. Razen v primeru bolnih in izčrpanih, kjer se priporoča kot prehranski dodatek. Strokovnih študij na to temo žal ni ali pa so redke in dvoumne. Obstajajo pa pričevanja mnogih lastnikov bolnih psov, ki so z dodatkom tega vitamina pomagali svojemu kosmatinčku nazaj k zdravju. Gre za vitamin, ki je topen v vodi, tako da se odvečne količine izločijo z urinom in ne more priti do predoziranja. Obstajajo sicer teorije, da povzroča nastajanje peska v mehurju, zato v primeru, da je vaš kuža nagnjen k temu, priporočam redno spremljanje stanja urina.
Omega 3 maščobne kisline
Še enega prehranskega dodatka se bomo dotaknili in sicer omega 3 maščobnih kislin. V znanstvenih krogih gre za eno najbolj raziskanih hranil. Sicer je največ študij v povezavi s problemi s kožo, sklepi in krvožiljem, pojavljajo pa se tudi posamezne študije, ki proučujejo njihov vpliv na rakave celice. Iz medijev še največ slišimo o protivnetnem delovanju omega 3 maščobnih kislin in prehranski dodatek je v zadnjem času postal precej popularen kot preventivno sredstvo za ohranjanje zdravja. Sama sem mnenja, da je pri zdravih kužkih povsem nepotreben, če skrbimo za uravnoteženo prehrano. Še več, lahko je celo škodljiv. Na trgu je namreč izbira pestra, vendar je večina ponudbe žal slabe kvalitete. Poleg tega so olja zelo občutljiva in lahko hitro oksidirajo ter kot takšna povzročijo v organizmu poškodbe iz strani nastalih prostih radikalov. Raje ena sveža domača jajčka iz ekološke reje vsak drugi dan in obrok sardin trikrat na teden ob uravnoteženi prehrani pa bo mera omega 3 maščobnih kislin polna.
Konoplja
Pomembna stvar pri raku je podpora imunskega sistema. Celice imunskega sistema so namreč tiste, ki se lahko borijo proti tumorskim celicam in zato potrebujejo vso potrebno podporo. Če verjamete ali ne, tumorske celice v živih organizmih neprestano nastajajo, vendar dokler je imunski sistem zdrav in močan, vse kar je tumorskega sproti odkrije in počisti. Skrb za dobro delujoči imunski sistem je zato ključna in tu lahko priskočita na pomoč dve močni zadevi iz narave. Najprej si poglejmo vsem dobro poznano konopljo, in sicer industrijsko in indijsko. Industrijsko so naši predniki zelo dobro poznali, saj so jo množično gojili in uporabljali v številne. Potem pa je z vedno bolj razširjeno (zlo)rabo indijske konoplje oziroma marihuane, ki »zadane«, na črno listo prišla tudi povsem nedolžna industrijska konoplja. Z odkrivanjem vedno novih zdravilnih učinkov, ki jih obe rastlini nudita, pa sta spet postali zanimivi. Tisto kar ju dela privlačni je več kot 60 vrst fitokanabinoidov, ki jih vsebujeta. Med njimi sta najbolj raziskana zloglasni THC (tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Oba uravnavata delovanje imunskega sistema, v kombinaciji pa delujeta tudi na tumorske celice.
Medicinske gobe
Drugo močno orožje narave v boju proti raku so medicinske gobe. Te so v tradicionalni kitajski medicini v uporabi že dve tisočletji, v zadnjem času pa njihove zdravilne učinke počasi odkriva tudi zahodni svet. Beta-glukani in proteoglikani sta dve izmed najpomembnejših biološko aktivnih sestavin medicinskih gob. V organizmu sesalcev namreč ti dve učinkovini delujeta tako, da optimalno podpirata delovanje imunskega sistema. Medicinske gobe vsebujejo tudi številna hranila, prehranske vlaknine in prebavne encime, ki pripomorejo k dobri prebavi in zdravemu črevesju. Za povrh pa je v njih prisoten še eden najmočnejših poznanih antioksidantov ergotionin. Vendar katero gobo uporabiti glede na to, koliko različnih ponujajo na trgu? So boljše šitake, reishi ali mogoče čaga? Pri tem je vsak kuža zgodba zase in zato jaz vedno testiram z bioresonančnim aparatom, katera od gob mu paše oziroma koristi, če sploh katera. Tako se spet vračamo k dejstvu, da ni vsak prehranski dodatek koristen za vsakega psa. Prednost bioresonance je tako tudi v tem, da se vse prehranske dodatke in njihove kombinacije lahko testira in se psu ničesar ne daje na pamet, samo zato ker je zdravo in dobro. Stanje organizma kužka je tisto, ki pove, kateri prehranski dodatek v določenem trenutku lahko optimalno sprejme. Če ga upoštevamo, s skrbno izbiro v danem trenutku lahko naredimo največ za svojega psa.
Literatura
- Feeney MJ, Dwyer J, Hasler-Lewis CM, in sod. Mushroom and health summit proceedings. J Nutr 2014; 144(7): 1128S-1136S.
Schmitz S, Suchodolski J. Understanding the canine intestinal microbiota and ist modifications by pro-, pre- and synbiotics – what is the evidence? Vet Med Sci 2016; 2: 71-94.
Štukelj R.Velika vrnitev konoplje; revija Medicina in ljudje, februar 2015: 57-8.
Yoshida S, Shime H, Funami K, in sod. The anti-oxidant ergothioneine augments the immunomodulatory function of TLR agonists by direct actions on macrophages. PLoS One 2017; 12(1): e0169360.
- Mercola.com
Objavljeno na: Zdravahranazapse.si