Homeopatija
Homeopatija na kratko
Homeopatija deluje po osnovnem principu zdravljenja »enako z enakim« (similia similibus curentur). To v praksi pomeni, da bolni živali damo homeopatsko zdravilo, ki bi pri zdravi živali sprožilo enake simptome, kot jih ima bolna žival. Njen ustanovitelj je Samuel Hahnemann, zdravnik nemškega rodu, ki je deloval v 18. stoletju. Svojo pot je začel kot klasičen zdravnik, vendar ni bil zadovoljen s praksami medicine tistega časa, saj je bil mnenja, da naredijo več škode kot koristi. Ker je govoril kar nekaj jezikov, je prevajal tudi knjige z zdravstveno vsebino. Med enim od takšnih prevajanj je naletel na zapis, da skorja perujskega drevesa kininovca zdravi malarijo. Začel je proučevati vpliv te snovi na človeško telo in sicer tako, da je zdravilo jemal sam. Dobil je simptome podobne malariji. Na takšen način je preizkušena večina homeopatskih zdravil, tako da je poznano, katere simptome povzročajo in posledično tudi zdravijo. Skupino simptomov, ki jih povzroča posamezno zdravilo imenujemo »slika zdravila«. Prav tako ima vsak pacient svojo sliko različnih simptomov. Ko se ujameta slika simptomov pacienta in slika zdravila, smo našli pravo zdravilo, similimum. Takemu izboru pravimo, da je pacient dobil svoje »konstitucijsko zdravilo«, ki pokrije vse njegove telesne in mentalne težave.
Homeopatska zdravila se v grobem delijo na tri večje skupine: zdravila narejena iz mineralov, rastlin in živali. Poznana pa so tudi številna druga zdravila, ki ne pašejo v te tri skupine. Homeopatsko zdravilo lahko naredimo praktično iz vsake substance, pa naj bo to zdravilo iz klasične veterine, bolha
iz našega psa, gnoj iz rane,…
Homeopatsko zdravilo se pripravi z redčenjem. Višja kot je potenca zdravila, bolj je zdravilo razredčeno. Prav zaradi tega postopka redčenja se homeopatiji oporeka, da ni znanstvena in da daje le placebo efekt. V višjih potencah homeopatskih zdravil namreč ni več aktivnih učinkovin, molekul oziroma atomov, ki bi jih lahko dokazali s klasičnimi kemijsko fizikalnimi metodami.
Homeopatija zdravi akutna in kronična obolenja
Skozi življenje je vsak živ organizem konstantno v dinamiki z okoljem in drugimi živimi organizmi. Akutne obremenitve, pa naj bodo to zunanji (npr. onesnažena hrana ali voda) ali notranji dejavniki (strupi, alergeni, bakterije, stres,...), to ravnovesje zamajejo za kratek čas, vendar vitalna energija hitro poskrbi, da se organizem vrne v ravnotežje. Problem nastane, ko je zunanji ali notranji dejavnik premočan, traja dolgo časa ali je vitalna energija prešibka. Takrat akutno stanje preide v kronično. Kronično obolenje tako pomeni le to, da je bila vitalna energija samo delno uspešna pri povrnitvi ravnotežja. Sicer se trudi in teži k ravnotežju, tako da je bolezen le nekako pod kontrolo in organizem živi dalje. Skozi čas in ob vedno novih obremenitvah pa se porabi še njena zadnja moč in organizem odmre, duša ga zapusti.
S homeopatijo tako lahko zdravimo akutne in kronične bolezni. Zdravljenje akutnih težav je že precej poznano in razširjeno. V večini se uporabljajo zdravila nizkih potenc, ki jih lahko kupimo tudi v lekarni. Gre za preizkušene indikacije, kar pomeni, da so bila homeopatska zdravila za določena akutna stanja uspešno preizkušena na velikem številu ljudi in živali. Med najbolj poznanimi je sigurno Arnika, homeopatsko zdravilo za razne poškodbe. Vendar ni nujno, da če je zdravilo preizkušena indikacija, da bo vedno tudi delovalo. Vsak človek in žival je namreč individualen in niti dva nista enaka. Vsak tako razvije specifično sliko svojih simptomov in to je potrebno vzeti v obzir pri izbiri zdravila. Pomoč izkušenega homeopata je tako na mestu tudi pri akutnih obolenjih. Vsekakor pa je njegova pomoč potrebna pri zdravljenju kroničnih obolenj. Pri kroničnih obolenjih je simptomatika ponavadi precej kompleksna. Poleg tega je potrebno spoznati dinamiko bolezni, kar pomeni, da jo natančno preučimo od zgodnjih začetkov dalje. V ta nabor je potem potrebno vključiti še karakter živali, torej psihično in mentalno sfero. Iz vseh teh informacij pa je potrebno izluščiti bistvo, ki nas bo pripeljalo do izbora pravega zdravila, t.i. konstitucijskega.
Kako homeopatija izgleda v praksi?
Sama vnaprej pošljem vprašalnik, da si pripravim oporne točke, okrog katerih bo tekla beseda. Določim 2-urni termin, da imamo dovolj časa. Tekom konzultacije obravnavamo vse zdravstvene težave živali (trenutne in tiste iz preteklosti) in njen karakter (kaj ima rada, česa se boji,…). Med konzultacijo se žival giblje prosto po prostoru, saj na ta način bolj spoznam njene karakteristike in način odzivanja na okolje. Po potrebi se naredi tudi fizični pregled. V tem času se pridobi res ogromno informacij in potem pride na vrsto iskanje bistva. Vse skupaj doma dobro preštudiram, ključne informacije pa se nato vnesejo v računalniški program. Temu postopku pravimo repertorizacija. Program na podlagi matematičnih kalkulacij ponudi izbor zdravil, ki se nanizajo po vrstnem redu verjetnosti, da ustrezajo sliki simptomov. Na tem mestu nas čaka nova naloga, primerjati je potrebno sliko pacienta in sliko ponujenih zdravil, da izberemo ustreznega.
Z izborom zdravila se proces še ni zaključil, saj je potrebno izbrati tudi pravo potenco. Navadno velja, da višja kot je potenca, močnejše je zdravilo in močneje deluje na psihično in mentalno sfero. Višje potence delujejo bolj usmerjeno in so zato močnejše. Nižje potence zajamejo bolj fizični del organizma, delujejo pa bolj razpršeno in so zato šibkejše. Poleg potence je tudi način doziranja pomemben. Začetno doziranje je navadno enako pri vseh, sama se poslužujem jemanja tri dni zapored. Nadaljevanje je vedno individualno prilagojeno glede na odziv organizma in izkazane potrebe po zdravljenju.
Ko se zdravila vzame prvič, čakamo na odziv organizma. Nek odziv mora skoraj vedno biti, ker sicer najverjetneje zdravilo ni bilo dobro izbrano. Pogosto se pojavi t.i. »reakcija na zdravilo«, ki se kaže kot poslabšanje simptomov. Z zdravilom smo vitalni energiji organizma namreč dodali potrebno energijo, da začne predelovati zdravstvene težave in jih na ta način tudi odpravi oziroma uravnovesi. Poslabšanje po jemanju homeopatskega zdravila je ponavadi dober znak in izzveni v parih dneh. V nekaterih primerih pa nimamo sprememb na telesnem nivoju, ampak se dvigne nivo energije. Tako recimo žival še vedno driska ali kašlja, vendar ima več energije za sprehode kot prej ali se ji vrne apetit. Ob poslabšanju ali dvigu energije lahko sklepamo, da smo na pravi poti in je potrebno samo nadaljevati.
S homeopatijo se reši marsikaj
Ko se prvič srečujemo s homeopatskih zdravljenjem je kar težko verjeti, da bodo te male granulce homeopatskega zdravila lahko naredile kakšno konkretno spremembo. Vendar homeopatija je mogočna, še več, je že skoraj čarobna. Celi kosti po hudih zlomih, ko misliš, da niti operacija ne bo več uspešna, odpre in sčisti velik podkožen ognojek, ki je zrel za operacijo in antibiotike, kuža, ki se je prej na smrt bal petard, se bolj suvereno sprehaja na silvestrovo, muca, ki se je prej držala zase in se bala ostalih muc v gospodinjstvu, postane družabna, koža spraskana do krvi in brez dlak se začne celiti,… Teh zgodb imam že toliko, da bi lahko napisala knjigo, vendar me kljub temu vsak nov uspešen primer gane. Ko lahko pomagaš živali po naravni poti so občutki fenomenalni in takrat veš, da opravljaš svoje življenjsko poslanstvo.
