Teorije o možnih mehanizmih pojava alergij pri psih

ALERGIJE, KAJ SE SKRIVA V OZADJU?

V zadnjem času je veliko govora o alergijah in sigurno vsak od nas pozna kakšnega kužka, ki ima težave s tem, če ni že sam lastnik takšnega psa. Vsenaokrog beremo in poslušamo, da je kriva določena vrsta hrane, pa pršice, pa hišni prah in pelodi, zdravila in toksini iz okolja. Vse to je sicer res, vendar zakaj se potemtakem alergije ne pojavljajo kar pri vseh psih po vrsti, saj se v svojem življenju sigurno slej kot prej vsi srečajo s temi alergeni? Možne mehanizme, ki ležijo v ozadju alergij, bom poskusila razložiti v tem prispevku. Namreč, ko enkrat razumemo mehanizem, ki »poganja« alergijo, ugotovimo, da je izogibanje alergenom na dolgi rok precej nesmiselno početje. Veliko bolj smiselno je poskrbeti za zdrave temelje, da do alergije sploh ne pride oziroma, če je že prisotna, da se umiri odziv imunskega sistema.

Nekaj, kar lahko naredi vsak lastnik psa, je da poskrbi za zdravo prehrano. Namreč hranjenje psa po zakonitostih, ki jih veleva narava je najboljša naložba za zdrav imunski sistem in srečnega psa. Si predstavljate volka z alergijo? O takšnih primerih ne poročajo, saj tudi, če bi se že pojavil takšen volk, ne bi preživel, ker bi evolucija brž poskrbela, da se ga izloči iz vrste. Zakaj potem takšen porast alergij pri naših psih v zadnjem času? Kaj se tukaj skriva v ozadju?

Kaj sploh to je alergija in kakšni so klinični znaki?

Alergija ni nič drugega kot preobčutljivost imunskega sistema, kar pomeni da preburno odreagira na neko snov (ali več njih), ki pri zdravem organizmu načeloma ne povzroča težav. Klinično se kaže zelo različno, najpogosteje pa so prizadeti organi, kjer je največja koncentracija imunskih celic imenovanih mastociti in sicer na koži, dihalih in prebavilih. Mastociti ob stiku z antigenom namreč sproščajo histamin in druge vnetne mediatorje, ki povzročijo večjo prepustnost stene krvnih žil in krčenje gladkih mišic, kar povzroča tipično vnetno reakcijo.

Izpust histamina in drugih vnetnih snovi iz mastocita. Vir: http://www.dreamstime.com/stock-photos-mast-cell-mastocyte-labrocyte-white-blood-cells-cells-responsible-causing-allergic-reactions-image39386223

Na koži se lahko pojavijo izpuščaji, pordela mesta, tudi prhljaj in odpadanje dlake, vse skupaj pa je ponavadi precej neprijetno srbeče. Spremembe se lahko pojavijo tudi po sluznici sluhovoda in analnih vrečk. Pri črevesju se srečujemo z različnimi oblikami prebavnih težav od drisk pa vse do hujših oblik vnetja. Dihala so ponavadi vpletena pri alergenih s katerimi pes pride v stik preko zraka in povzročajo razne oblike vnetja oči in smrčka pa vse tja do kroničnih oblik astme, ki zajame pljuča.

Najpogostejša mesta, kjer se pojavljajo vnetne alergijske spremembe po koži. Vir: http://www.ahmontgomery.com/allergies-in-pets.html

Alergija lahko zajame tudi cel organizem, kar imenujemo sistemska alergična reakcija. Takšno reakcijo, ki jo strokovno imenujemo anafilaksa ponavadi povzročijo piki insektov, antibiotiki in druga zdravila ter celo nekatere vrste hrane. V tem primeru je, poleg kože, dihal in prebavil, prizadeto tudi krvožilje. Histamin in ostali vnetni mediatorji, ki se sprostijo iz mastocitov povzročijo v dihalih krčenje gladke mišičnine, posledično oženje dihalnih poti in oteženo dihanje, v stenah krvnih žil pa njihovo širjenje in posledičen padec krvnega tlaka s pospešenim bitjem srca. Reakcija je lahko tako močna, da vodi v šok in kasnejšo smrt, zato je v teh primerih nujen hiter odziv in aplikacija epinefrina v kri, da se stanje normalizira.

Kaj pa se skriva v ozadju alergij?

Znanstveniki si z možnimi mehanizmi za pojav alergij že lep čas belijo glave. Dokazanih je že veliko potencialno alergenih snovi, vendar se hkrati odkrivajo vedno nove in posledično nastajajo različne teorije o samem mehanizmu nastanka alergij. V tem prispevku bom razložila tri, ki se trenutno najbolj raziskujejo.

1. Neučinkovita prebava v tankem črevesu

Najprej si poglejmo teorijo o mehanizmu, ki izhaja iz prebave v tankem črevesu. Če prebava v tankem črevesu ni učinkovita in ne uspe razstaviti beljakovin na posamezne aminokisline, ostanejo večji koščki. Ti koščki, ujeti v maščobne kapljice, lahko vstopijo v limfo, kjer se jih lotijo čuječe imunske celice. Ko imunske celice naslednjič pridejo v stik s takim večjim slabo prebavljenim koščkom so nanj že bolj pripravljene in ga lahko napadejo še močneje. Še naslednjič pa zadošča že to, da takšna hrana pride v gobec, pa dobro obveščene imunske celice že kar tam vanj uperijo svoje orožje.

Na tem mestu si poglejmo še intoleranco ki jo številni zamenjujejo z alergijo. Podobnost med njima je v tem, da se tudi pri intoleranci hrana ne razgradi v celoti, vendar v nasprotju z alergijo, gre pri intoleranci za pomanjkanje določenega encima. Neprebavljena hrana tako ne prehaja skozi črevesno steno, temveč preprosto zdrsi dalje, iz tankega v debelo črevo, kjer postane hrana bakterijam, ki izločajo pline. Klinično se kaže podobno kot alergija na črevesju, in sicer v obliki napenjanja in drugih spremljajočih prebavnih težav. Zelo pogosta je intoleranca na laktozo (mlečni sladkor) in fruktozo (sadni sladkor). Narava očitno ni predvidela uživanje žit, mleka in sadja v večjih količinah, zato pri takšnih živilih velja zmernost. Se pa občutljivost razlikuje med posameznimi psi, zato je toliko bolj pomembno, da spremljamo našega psa, kar pomeni, da smo pozorni na morebitne črevesne težave v smislu napenjanja ali driske. Ni pa vedno hrana tista, ki sproži alergijo, zato si poglejmo še druge možne vzroke.

2. Sindrom prepustnega črevesja

Po drugi od teorij o mehanizmu alergij lahko črevesna stena občasno postane nekoliko prepustnejša, zaradi česar v črevesno tkivo in kri dejansko vstopijo ostanki hrane. S tem pojavom se znanstveniki ukvarjajo predvsem v povezavi z glutenom, beljakovinsko zmesjo v nekaterih vrstah žita, na primer pšenici. Stvar je taka, da je gluten ena od snovi, s katerimi žita zavarujejo svoja semena, da jih ne pojedo žuželke in lahko iz njih nastane nova rastlina. Žuželke imajo sicer prebavni encim, ki zavira gluten, medtem ko pri sesalcih, gluten lahko delno neprebavljen preide skozi črevesne resice in od tam rahlja povezave med njimi. To hkrati zbudi imunski sistem, kar v najslabšem primeru sproži huda vnetja, ki uničujejo črevesne resice in tudi oslabijo živčni sistem. Pri manj hudih vnetjih pa pri psu lahko celo več let ne opazimo ničesar ali pa se pojavljajo le občasne prebavne težave v obliki driske ali napihnjenosti, pa tudi bolečine v sklepih in slabokrvnost. Prepustnost črevesne stene pa ne povzroča samo gluten. Ta se lahko zviša tudi le za kratek čas ob naprimer jemanju antibiotikov, delovanju raznih strupov ali patogenih organizmov, pretiranem treningu ali drugih oblikah stresa.

Vir: https://www.drhagmeyer.com/leaky-gut/

Sedaj poznamo že cel nabor možnih sprožilcev alergij, tako da si za konec poglejmo še možne blažilce.

3. Teorija o »pretirani higieni«

Meni osebno je precej zanimiva tale zadnja teorija. O njej se je začelo več raziskovati šele v zadnjem času, ko znanstveniki pospešeno odkrivajo vedno nove mikroorganizme, ki sobivajo s človekom in počasi odkrivajo dejstvo, da nam večina sploh ne škoduje, ampak nasprotno celo koristi! Ljudje in živali smo pravi ekosistemi in dokler so vsi organizmi, ki bivajo znotraj in zunaj nas v ravnovesju, smo tudi mi v ravnovesju. Kaj pa podira to ravnovesje? Teorija o »pretirani higieni« med možne vzroke za porast alergij v zadnjem času šteje predvsem naš pretiran trud za »sterilno« okolje, premalo gibanja v naravi, uporabo antibiotikov, cepljenj in drugih strupov, ki uničujejo črevesno mikrofloro. Mladički se v prvih letih življenja srečajo z manj bakterijskimi in virusnimi infekcijami, kot njihovi divji sorodniki volki, in njihov imunski sistem nima veliko priložnosti, da bi treniral svojo odzivnost in se naučil, kaj je dobro in slabo. Takšen »netreniran« imunski sistem potem kasneje v življenju psa ob srečanju z nekim patogenom (bakterijo, virusom, parazitom, glivico) ali povsem nenevarno snovjo (hrano) pretirano odreagira in alergija je tu.

Pri tej teoriji je še ena stvar neverjetno pomembna, vendar se o njej na žalost čisto premalo govori. Da psica naravno povrže svoje mladičke in ti potem še zadosti časa sesajo, je pri nekaterih pasmah v današnjih časih že skoraj znanstvena fantastika. Mladička, ki potuje skozi porodni kanal, namreč obda plašč koristnih bakterij, ki mu nudijo zaščito ne samo v prvih dneh življenja, ampak ga spremljajo ves čas. Sesanje na drugi strani spodbudi točno določene mikrobe v črevesju. Te koristne bakterije se tako zgodaj naselijo v črevesju in pomembno sooblikujejo imunski sistem in kasnejšo prebavo in presnovo psa.

Človeško telo je dom več kot 1000 bilijonov bakterij

Vir: http://www.iflscience.com/health-and-medicine/bad-times-good-bacteria-how-modern-life-has-damaged-our-internal-ecosystems

Znanstveniki so šli pri teroriji o »pretirani higieni« še korak naprej in ugotavljajo, da naj bi določene bakterije, virusi in paraziti celo pomagali, da imunski sistem dobro deluje! Razmišljajo, da se je skozi evolucijo organizem razvil na način, da živi v simbiozi z nekaterimi bakterijami, virusi in paraziti in če se jih na kakršenkoli način uniči, imunski sistem ne more več v polnosti delovati. S tem si razlagajo porast alergij in avtoimunih obolenj predvsem v razvitem svetu v primerjami z manj razvitimi deli sveta, kjer je pojavnost takšnih obolenj nizka. Številne bakterije in virusi namreč lahko izzovejo imunski odziv na način zaviranja pretiranega odziva preko mastocitov. Dva od takih »pomagačev« sta naprimer zloglasna virus Hepatitisa A in vsem znani Helicobacter pylori. Ironija, mi pa se tako trudimo ju uničiti s cepljenjem oziroma slednjega z antibiotiki. Poleg virusov in bakterij, naj bi k zmanjšanju alergij pripomogli tudi nekateri paraziti iz vrst valjastih črvov. Ti naj bi v črevesju v kri izločali snovi, ki malce uspavajo imunski sistem. Vsekakor vredno razmisleka, koliko koristi dejansko prinesejo zdravila za zatiranje parazitov, ki jih tako množično uporabljamo za naše kužke? Čeprav v znanosti ni nikoli samo črno ali samo belo in tako na nasprotnem polu obstajajo tudi študije, ki ravno močne okužbe s paraziti povezujejo z alergijami. Vsekakor mikroorganizmi morajo biti v ravnovesju, da lahko harmonično sobivajo. Tako je odločitev o načinu zatiranja parazitov, bakterij in virusov vsekakor priporočljivo prediskutirati skupaj s strokovnjakom, da se najde najprimernejša rešitev glede na stanje pri kužku.

Torej, če zaključimo. Da do alergij sploh ne pride, lahko poskrbimo že lastniki sami in sicer z naravno prehrano, zadosti gibanja za svojega kužka in predvsem da se poslužujemo zdravil in cepljenj samo takrat, ko je to res nujno, pa še takrat poskrbimo za mikrofloro v črevesju z dajanjem probiotikov. Kar se tiče zdrave prehrane, je bilo na tej strani že veliko napisanega. Če povzamem, je ena od slabih strani briketov in konzerv ta, da psi pri takšni hrani nimajo možnosti zvečenja in so tako zobne obloge in težave z zobmi hitro tu. Na drugi strani pa je verjetno vsem jasno, da je hrana segreta preko 100°C povsem prazna encimov. Tisto, kar v naši prehranski piramidi predstavljata sadje in zelenjava, pri psih predstavlja surova hrana. Vendar briketi in konzerve niso oropani le encimov. Obdelava hrane na visokih temperaturah namreč lahko vpliva na kvaliteto maščob in beljakovin. Možno je, da se v takšni meri spremenijo, da organizem nima na voljo pravih encimov za razgradnjo in potem ni več daleč do alergije ali intolerance. To so dejstva, vendar moj namen ni strašiti. Namreč to še ne pomeni, da morate pa sedaj se striktno držati surovega, vse ostalo pa panično zavračati. Sama ne podpiram nobene skrajnosti, ampak raje pravo mero razuma in zdrave pameti. Če jé pes pretežno naravno hrano, mu tudi občasni obroki briketov, konzerv ali priboljškov ne bodo škodovali. Sicer pa opazujte svojega psa! Njegov kakec in živahnost vam bosta hitro povedala, ali ste na pravi poti.

Viri:

Bischoff SC in sod. Intestinal permeability a new target for disease prevention and therapy. BMC Gastroenterol 2014; 14:189.

Enders G. Čarobno črevesje. Vse kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015.

Finlay CM, Walsh KP, Mills KH. Induction of regulatory cells by helminth parasites: exploitation for the treatment of inflammatory diseases. Immunol Rev 2014; 259(1): 206-30.

Tovoli F in sod. Clinical and diagnostic aspects of gluten related disorders. World J Clin Cases 2015; 3(3): 275-84.